PRAV(LJ)ICE MADAGASKARJA
Pripovedništvo, govorništvo je zelo močno prisotno v tradicionalni kulturi Madagaskarja. Tradicionalne pravljice posamezne dežele, kulture so najgloblja sporočila. Kaj je pravzaprav pomen, sporočilo pravljic? Med znanstveniki se je pojavila smer z Jungom na čelu, ki je trdila, da sta smisel in sporočilo pravljice veliko kompleksnejša od poenostavljene in površne interpretacije. V pravljicah so namreč prisotni simboli. Strokovnjaki so s proučevanjem tradicionalnih pravljic številnih starih civilizacij, njihovih mitov in legend našli skupne simbole in elemente, ki se pojavljajo v mnogih znanih pravljicah in pripovedkah. Poleg tega pa so prišli tudi do sklepa, da številne pravljice, kljub temu da pripadajo različnim kulturnim krogom in tradicijam, vsebujejo niz istih ali zelo podobnih elementov, ki se vedno znova pojavljajo celo v istih ali zelo podobnih kombinacijah in medsebojnih odnosih.
Dodatno je simbolizem pravljic osvetlilo tudi preučevanje t. i. ”velikih (arhetipskih) sanj”, saj tudi te vsebujejo simbole, podobne tistim, ki jih zasledimo v pravljicah. S tem je simbole v pravljicah možno razlagati v njihovem globljem, skrivnem, arhetipskem pomenu.
Obstoj ”arhetipskih sanj”, tj. tistih, ki opozarjajo na potrebo po notranji spremembi v človeku in na nujnost ponovne določitve lestvice življenjskih vrednot in prioritet, nakazuje, da obstaja arhetip človeka, skrit v kolektivnem nezavednem oziroma v neke vrste ne-osebnem spominu, ki je skupen vsem ljudem. Ta arhetip človeka se skozi simbole izraža kot človekova težnja po celovitosti, po uresničenju ne le fizične, temveč tudi duhovne eksistence. Simboli v mitih, pravljicah in sanjah so ”glas” tega arhetipskega človeka, ki vsakega posameznika usmerja k odkrivanju in uresničevanju svojih notranjih moči in zmožnosti.
Pravljice, ki jih pripoveduje Malala s svojo prijateljico Nežo, so v Sloveniji novost. To so prve tradicionalne pravljice Madagaskarja, ki so prevedene v slovenščino /prevod Malala/. Pripovedovanje pravljic poteka v obliki dialoga med Malgašinjo in Slovenko. Malala in Neža pravljice obogatita tudi s petjem in igranjem na tradicionalni malgaški instrument valiha in klasično akustično kitaro.
Malo za pokušino pravljica IBOTITY ALI KDO JE NAJMOČNEJŠI?:
Ibotity /v malgaščini pomeni mali človek/ je splezal na drevo, zapihal je veter in izruval drevo. Ibotity je padel z drevesa in si zlomil nogo. Rekel je sam sebi: “Oh, to drevo je najmočnejše, zlomilo je mojo nogo!” Drevo mu je odgovorilo: “Jaz nisem najmočnejše. Če bi bilo najmočnejše, ali bi me veter lahko izruval?” Ibotity je nadaljeval:”Veter je torej najmočnejši. Veter je izruval drevo, drevo je zlomilo mojo nogo!” Veter je odgovoril Ibotity-u: “Jaz nisem najmočnejši, močan sem samo takrat, ko me podprejo gore.”……….. in tako je Ibotity iskal dalje, kdo v naravi je najmočnejši, a živa in neživa narava mu odgovarjajo, da so močni le takrat, kadar so povezani. Vsi se zavedajo soodvisnosti in povezanosti.
Povabili so nas že na OŠ Blanca, OŠ Hrpelje, od koder je nekaj spodnjih utrinkov:
